Po tako dolgem času, da mi je že rahlo nerodno priznati njegovo relativno izmero, se postavljam na lastno spletno stran. Najbrž bom še vedno raztresena po širnih spletnih poljanah, moje vesolje pa bo imelo svojo ničto točko točno tukaj. Dobrodošli torej med moje čiračare, čečkarije, čarovnije, čurimurije in čupakabre…
Z bloganjem sem pričela… dolgo nazaj. Tako dolgo, da se moram ponovno potožiti glede časa, ki mi neusmiljeno dela podatkovno zmedo na podstrešju – dejstvo je, da si nikoli nisem mogla dolgoročno zapomniti vseh tistih datumov neštetih bitk v NOB, ki so nam jih v OŠ filali v glavo, pa sem zaradi tega postala kar nekako negativno naostrena napram zgodovini… Sčasoma sem dojela, da moj hard disk in njegov softver nista najbolj kompatibilna za trajno beleženje časovne premice in ga torej raje dojemam bolj ohlapno in v generalijah. Torej, blogam že res dolgo in nablogala sem toliko materiala, da bi ga lahko s kamionom prenašala na svojo spletno stran nekaj dni…
… ampak včasih je potrebno začeti znova. Za vse firbce, ki se jim zdi zgubljati čas v mojih zapiskih: dosedanji se najdejo NA TEJ POVEZAVI. Če se kdo prebije do nultega zapisa, ki je pravzaprav na čisto drugem linku, naj mi prosim sporoči, da mu podelim kakšno nagrado za brezglavo vztrajnost ;-).
Glede na to, da sem pred kratkim uredila tudi svoj analogni (torej, čisto pravi) novi dom in temu dodajam še digitalnega, torej:
DOBRODOŠLI PRI MENI DOMA!
